Povzetek pogovora med Andražem Srako in Milanom Gaborjem

V pogovoru Andraž Sraka in Milan Gabor obravnavata izzive in priložnosti v kibernetski varnosti ter delita svoje izkušnje in poglede na stanje v Sloveniji.

Ključne točke pogovora:

1. Pomen varnosti in izobraževanja

   • Gabor izpostavlja, da incidenti pogosto delujejo kot sprožilec za vlaganja v kibernetsko varnost, čeprav bi bilo dolgoročno učinkovitejše imeti proaktivno strategijo.
   • Več pozornosti posvečajo osnovni "kibernetski higieni," saj številni napadi izkoriščajo enostavne ranljivosti.
   • V zadnjih letih opaža, da podjetja postajajo bolj ozaveščena, kar deloma pripisuje tudi regulativnim zahtevam in izobraževalnim pobudam.

2. Izkušnje z NTK konferencami in predavanji

   • Gabor že vrsto let sodeluje na konferenci NTK, kjer izpostavlja praktične težave, s katerimi se soočajo podjetja. Poudarja, da je pomembno predstaviti resnične primere, saj se ti najbolj povežejo z občinstvom.
   • Spominja se začetnih izkušenj, ko so mu zaradi razkritja ranljivosti začasno omejili sodelovanje na konferenci. Iz tega se je naučil, kako občutljivo predstaviti določene teme.

3. Izzivi pri delu z organizacijami

   • Gabor opaža, da se zavedanje o pomenu varnosti povečuje, vendar ne povsod enako hitro. Podjetja, ki niso regulirana, pogosto zanemarjajo osnovne varnostne ukrepe.
   • Regulativa, kot so bančni standardi (Basel II) in HIPAA za zdravstvo, prinaša pozitivne spremembe.
   • Tudi manjša podjetja vse pogosteje sama iščejo varnostne preglede.

4. Potreba po povezovanju tehničnih in poslovnih jezikov

   • Pri predstavitvah varnostnih tveganj poslovnim odločevalcem je ključno prevesti tehnične ranljivosti v poslovne posledice, kot so finančne izgube ali vpliv na ugled.
   • Dober primer je vključevanje notranjih revizorjev, ki lahko delujejo kot most med tehničnimi poročili in vodstvom.

5. Vlaganje v mlade talente

   • Gabor poudarja pomen vlaganja v mlade kadre in njihovo izobraževanje. Kljub izzivom z motivacijo in predanostjo opaža, da se trud izplača.
   • Šole in univerze v Sloveniji ponujajo nekatere programe na področju varnosti, vendar področje še ni dovolj razvito.

6. Prihodnost in nasveti

   • Gabor spodbuja dolgoročno izobraževanje in sodelovanje skupnosti za izboljšanje stanja kibernetske varnosti v Sloveniji.
   • Pozitivni premiki so opazni, vendar poudarja, da so potrebna še večja vlaganja in sodelovanje med industrijo, izobraževalnimi ustanovami in državo.

Pogovor zaključujeta z mislijo, da so proaktivni pristopi, izobraževanje in skupinsko delo ključni za napredek v kibernetski varnosti, tako na ravni posameznih organizacij kot tudi širše skupnosti.