S05E08Poletna vročica

Sredi poletja so se pred mikrofon spet usedli Andraž Sraka, Andraž Brodnik in Oto Brglez ter naredili bilanco stanja: kaj so nazadnje počeli, kaj jih je zaposlovalo in katera orodja so jim prišla prav. Pogovor je, kot se za poletno epizodo spodobi, skakal od teme do teme.

Začeli so pri najstarejšem softwaru, ki ga še poganjamo, od Windowsov XP do vgrajenih naprav, ki jim proizvajalec ne nudi več podpore ali pa je šel v stečaj, kot iRobot z Roombo. Ob evropski državljanski pobudi Stop Killing Games so se vprašali, kaj sploh pomeni nakup, ko lahko Amazon pobriše kupljene knjige, PlayStation Store kupljene filme, igre pa naj bi v škatlah prinašale le še kodo za prenos. Od tod je bil le korak do naročnin, nakupa Windowsov in zatona domačega sestavljanja računalnikov: komponente so drage, mnoga gospodinjstva shajajo s telefonom in konzolo, otroci pa se osnov učijo z Raspberry Piji, mikrokontrolerji in Lego roboti. Dotaknili so se še Linuxa na namizju, ki bo po njihovem prišel tiho, in tablic v šolah, ki jih ponekod že umikajo.

Velik del pogovora je bil namenjen umetni inteligenci. Kako se danes sploh začeti učiti programiranja, ko kodo piše AI in začetniške delavnice izgubljajo smisel? In kdo bo vso to kodo vzdrževal? Izkušnja iz startup programa je pokazala, da bi prototip marsikatere ideje nastal že v času, ko so jo predstavljali. Tehnologija zato ni več tisto, kar podjetje loči od drugih. Težje je priti do pozornosti ljudi, ko namesto Googla odgovarjajo klepetalniki, inženirjem pa pogosto zmanjka zadnji korak od ideje do posla. Klepetalniki nadomeščajo tudi aplikacije: AI trener za tek, povezan s Stravo, je lep primer, a tekači podobne analize že delajo kar v ChatGPT-ju ali Claudu. Ljudje raje kopirajo svoje podatke v klepetalnik, ki ga nadzorujejo sami (do your own research), podjetja pa podatke zapirajo, kot jih je Strava s strožjimi omejitvami svojega API-ja. Za poslovne stranke na koncu šteje, kdo bo vibe-codano aplikacijo vzdrževal in zanjo odgovarjal, pa tudi osebni stik, od telefonskega klica do stojnice na sejmu v Stuttgartu.

Druga polovica se je začela pri SQLite, najbolj razširjeni bazi na svetu, ki je nastala ob razvoju programske opreme za ameriško vojaško ladjo, ima enega najzahtevnejših testnih paketov in ne sprejema prispevkov od zunaj. Ker vektorskega iskanja dolgo ni dobila, jo je Turso forkal v libSQL, zdaj pa jo prepisuje še v Rust. Ob prepisu Postgresa v Rust, ki ga prevedejo v WebAssembly in poženejo v brskalniku, in drugih prepisih z AI-jem so se vprašali, ali kak fork kdaj preživi original: od Redisa, MySQL-a in Elasticsearcha pri ponudnikih oblakov do Cassandre in ScyllaDB. Pogovor je zavil še k licencam, k "odprtokodnim" modelom, kot je Llama, ki to v resnici niso, in k vtičnikom, brez katerih odprtokodni projekti v dobi AI-ja dobijo fork ali pull request za vsako posamezno potrebo.

Ob evropski digitalni suverenosti je Oto povedal, da je Scala, ki jo razvijajo na EPFL v Švici, dobila sredstva nemškega Sovereign Tech Funda za varnostne preglede, orodja in dokumentacijo. Evropa ima znanje, a regulativa in compliance otežujeta, da bi se kaj obdržalo. Odklop od Googla in lasten poštni strežnik sta težja, kot se zdi, ko je od velikih ponudnikov odvisno, ali bodo tvojo pošto sploh sprejeli. Debata se je razvnela ob vprašanju, ali se splača subvencionirati evropske alternative in znanje, tudi če so stokrat ali tisočkrat slabši od najboljših na svetu, od slovenskega jezikovnega modela do preprostih tranzistorjev, saj se izgubljeno znanje težko vrne: še fliperja ne znamo več narediti. Na vrsto so prišli tudi cena elektrike in jedrske elektrarne kot pogoj za data centre, beg možganov, evropske alternative GitHubu in to, da z LLM-ji self-hosting še nikoli ni bil tako enostaven.

Na koncu so si izmenjali orodja: razširitve za Postgres, kot so pg_cron, pgvector in nova Microsoftova razširitev za trajne poteke dela, baze, ki vse hranijo na S3, kot sta SlateDB in ZeroFS, Grafanin Mimir in zamenjavo Kinesisa s pretakanjem naravnost v S3, terminale in multiplekserje za coding agente, Neovim, Nix in VS Code, GitOps pri 40 clusterjih ter nasvet, naj vam AI za ponavljajoča se operativna opravila napiše kar ncurses nadzorno ploščo.